ZGODOVINA IN RAZVOJ BADMINTONA V SVETU
Badminton spada med najstarejše športe, saj njegovi začetki segajo v obdobje cesarske Kitajske približno 2000 let pred našim štetjem. Takratna igra, ki se je imenovala »di-džiandzi«, ni bila nič kaj podobna današnji obliki badmintona. Namesto loparja so uporabljali odprto dlan roke, namesto žoge pa kovanec z vdelanima dvema peresoma (Ţorga in Nagode, 1992).
V 14. stoletju so na Japonskem ženske igrale igro, imenovano »oibane«. Za žogo so imele sadje in v njem zapičena pisana fazanja peresa. Loparji so bili leseni in podobni današnjim namiznoteniškim. Na hrbtni strani so imele sliko svojega dragega, zato s to stranjo niso smele udarjati. Backhand udarca tako niso poznale. V Koreji pa so igrali igro, podobno današnji, z imenom »indiaci«, in so jo igrali z nogami (Ţorga in Nagode, 1992).
Kasneje se je badmintonu podobna igra razvila tudi v Mehiki. Za žogo so imeli gumo z vdelanimi ptičjimi peresi. Lopar je bil v obliki podkve in je bil napet z usnjenimi jermeni (Ţorga in Nagode, 1992).
V Evropi se je badmintonu podobna igra razvila na francoskem dvoru. V začetku je bila žoga narejena iz plute in kokošjih peres, in sicer izmenično s črnimi in belimi peresi, da je bila bolj vidna. Sčasoma so se razvili še drugi rekviziti. To igro, ki so jo imenovali »picandeu«, so igrale predvsem dvorne dame. ogo so morale udarjati čim višje, ne da bi se pri tem sploh kaj premaknile z mesta. Poznale so tudi backhand udarec (Ţorga in Nagode, 1992).
»Rojstno mesto« badmintona je mesto Badminton v grofiji Gloucestershire v Angliji. V tem mestu je na svojem posestvu leta 1870 beaufortski vojvoda predstavil gostom igro »poona«, ki so jo v Indiji v mestu Poona igrali angleški oficirji. Igra je dobila športni značaj, saj sta bila nasprotnika ločena z mrežo. Leta 1877 so Angleži ustanovili prvi badmintonski klub na svetu (Bath Badminton Club) in postavili prva pravila. Tako se je igra iz Badmintona začela hitro širiti. Sprva so igrali badminton le premožnejši sloji, in to kot družabno igro. Bolj kot športna plat igre je bila pomembna takratna moda, saj je bila obleka za igro natančno predpisana. Moški so morali imeti oblečen frak in cilinder, ženske pa klobuke različnih barv ter ogrinjala in obleke z dolgimi vlečkami (Ţorga in Nagode, 1992).
Prva badmintonska zveza je bila ustanovljena v Angliji leta 1893 in s tem je bil badminton priznan kot nov šport, ki se je širil še v druge države. Leta 1934 je bila ustanovljena Mednarodna badmintonska zveza, leta 1967 pa Evropska badmintonska zveza. Ta je leta 1968 organizirala 1. evropsko prvenstvo za mešane ekipe. Istega leta se je badminton pojavil tudi kot demonstracijski šport na olimpijskih igrah v Münchnu (Ţorga in Nagode, 1992). Od leta 1977 se svetovna prvenstva v badmintonu odvijajo vsaki dve leti, od leta 1992 pa je badminton tudi olimpijski šport (Šeme, 2006).
ZGODOVINA IN RAZVOJ BADMINTONA PRI NAS
V Slovenijo je badminton prišel leta 1955 iz Nemčije. Takrat so po nemškem vzoru v Elanu začeli izdelovati prve loparje za badminton. Za to igro so se takoj navdušili stari in mladi in jo igrali za zabavo. Posameznikom odbijanje takrat še plastične Žoge samo za zabavo kmalu ni več zadoščalo, zato so začeli prirejati lokalna tekmovanja. Na ulici so narisali igrišče, čeprav natančnih mer še niso poznali, čez igrišče so napeli vrvico in čeznjo poloŽili zaveso (Kersnik, 2010).
- leta se je za ta šport zavzel dr. Leander Bleiweis in pri ŠD Papirničar v Vevčah pri Ljubljani ustanovil prvi badmintonski klub. Badminton je bil sprva priključen Teniški zvezi Slovenije, leta 1957 pa je bil na skupščini Teniške zveze Slovenije ustanovljen Odbor za badminton pri Teniški zvezi Slovenije. Leta 1962 je bil ustanovljen samostojni Odbor za badminton Slovenije, ki se je leta 1964 preimenoval v Badmintonsko zvezo Slovenije (Ţorga in Nagode, 1992). 11. november 1964, ko se je Odbor za badminton preimenoval v Badmintonsko zvezo Slovenije, se šteje za začetek organiziranega igranja badmintona v Sloveniji (Kersnik, 2010). Badmintonska zveza Slovenije je bila kot edina badmintonska organizacija v Jugoslaviji leta 1966 sprejeta v Mednarodno badmintonsko zvezo, leta 1968 pa še v Evropsko badmintonsko zvezo (Ţorga in Nagode, 1992).
Prvo tekmovanje za naslov prvakov Slovenije je bilo v maju leta 1958 na prostem v Ljubljani. Zaradi velikega zanimanja je bilo konec istega leta v Trnovem še drŽavno prvenstvo, leta 1959 pa je zaživelo še ekipno tekmovanje za pokal Slovenije. Prvi nastop naše ekipe v tujini se je zgodil leta 1960 v Avstriji, še istega leta pa je prišlo v Ljubljani do prvega mednarodnega srečanja v badmintonu (Kersnik, 2010).
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je začel badminton razvijati mnogo širše kot le v tekmovalnem smislu. Začele so se gradnje večjih športnih centrov, ki so v svoje prostore vključevali tudi igrišča za badminton. Prvi tak center je bil športni center Bit v BTC-ju v Ljubljani, ki je bil zgrajen leta 1991, leta 1999 pa so ga preselili na današnjo lokacijo v Štepanjskem naselju. V Ljubljani se nato poleg Bita pojavita še športni center Konex in Dolgi most. V teh centrih je lahko najel igrišče za badminton, kdor je želel, tako so ljudje začeli igrati dvoranski badminton za svoje veselje in rekreacijo. Hkrati pa se je povečevalo tudi število klubskih članov v teh centrih, Slovenija je začela prevzemati tudi organizacijo mednarodnih tekmovanj in tako se je in se še vedno množičnost badmintona povečuje (Kersnik, 2010).
Danes je v Badmintonsko zvezo Slovenije včlanjenih preko 20 klubov. Na različnih turnirjih po Sloveniji tekmuje okoli 700 igralcev iz vseh kategorij. Med najboljše slovenske badmintoniste štejemo Majo Pohar in Majo Tvrdy. Prva se je uvrstila na olimpijski turnir leta 2000 v Sydneyu, Tvrdyjeva pa leta 2008 v Pekingu in leta 2012 v Londonu.
Uporabljeni viri: